Horus Slovenska nagrada za družbeno odgovornost
Uvod
Predstavitev projekta
Organizatorja in partnerji
Predstavitev nagrade
Ocenjevalna komisija
Predstavitev finalistov
Končno poročilo Ocenjevalne komisije
Program podelitve
Pokrovitelji podelitve
Objave
Zahvala
Kolofon
 
 
Zbornik finalistov 2013
 

Petič Nagrade HORUS

Petič. Jubilejno. Jubilej še ni visok, a je izbor trden in zelo selektiven. Od preko sto tisoč organizacij in več sto tisoč odraslih ljudi ima dovolj samozavesti, da kandidirajo za nagrado Horus za njihovo odgovornost do družbe kakšnih 15 na leto, tudi letos. Ali pa imajo toliko samokritičnosti. Tretji, ki jih po osebnem poznavanju štejem za primerne, zavračajo pobudo, češ da se v Sloveniji ni dobro izpostavljati javnosti, saj to moti poslovanje.

V taki luči so morda tudi številke, koliko podjetij se šteje v Evropi za družbeno odgovorne, manj nizke. Morda so tudi drugod enako usmerjeni kar številni, ki bi sicer bili upravičeni do takega priznanja.

Evropska unija je oktobra 2011 podprla uresničevanje mednarodnega standarda o družbeni odgovornosti (DO) ISO 26000 iz novembra 2010 tako, da je objavila EU (2011): Communication from The Commission to The European Parliament, The Council, The European Economic and Social Committee and The Committee of the Regions: A Renewed EU Strategy 2011-14 for Corporate Social Responsibility. European Commission. Com(2011) 681 Final. Brussels, 25.10.2011.

V njem EU podpira tudi druge javne dokumente o pospeševanju družbene odgovornosti. Razlog navaja zelo izrecno: DO koristi podjetjem, ljudem in celotni družbi ter odpira pot iz sedanje družbeno-gospodarske krize. Šteje DO tudi za prispevek k uresničevanju trajnostnega razvoja in k zelo konkurenčnemu in socialnemu tržnemu gospodarstvu. Novost je zlasti v tem, da akcijo priporoča državam članicam in velikim podjetjem. Rešitev iz krize je pač odvisna od prenove vrednot.

EU meni, da je strateški pristop k DO vse bolj pomemben za konkurenčnost podjetij. Zmore koristiti glede kriznega menedžmenta, prihrankov pri stroških, dostopa do kapitala, odnosa z odjemalci, kadrovanja in inovacijske sposobnosti. Kajti DO zajema odgovornost za vplive na družbo. Zato EU poziva:

  • Spoštovati zakonodajo, ki se dane organizacije tiče, in kolektivne sporazume med socialnimi partnerji.
  • Vključiti skrb za družbene, okoljske, etične in človeške pravice v poslovanje in osrednjo strategijo v tesnem sodelovanju z deležniki.
  • Sprejeti dolgoročen, strateški pristop k DO.
  • Razviti inovativne izdelke, storitve in poslovne modele, ki prispevajo k prijetnemu življenju ljudi v družbi in vodijo k višji kakovosti in bolj produktivnim zaposlitvam.
  • Delovati zoper možne nasprotne vplive: podroben vpogled v poslovanje, usmerjen v tveganje, vključno z nabavnimi verigami.
  • Uporabljati: mednarodno priznana načela in navodila, zlasti nedavno prenovljene smernice OECD za mednarodna podjetja, deset načel Globalnega dogovora OZN, ISO 26000, tristransko deklaracijo ILO o načelih, ki se tičejo mednarodnih podjetij in socialne politike, ter načela smernic OZN o poslovanju in človeških pravicah.

Oblastniki, sindikati, civilna družba, odjemalci, investitorji in mediji – vsi naj bodo zgled DO. Očitno tak poziv zajema tudi šolstvo in neformalno izobraževanje, na primer v javnih medijih.

V IRDO in Slovenskem društvu za odnose z javnostmi smo Evropsko unijo prehiteli.

zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej,
predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus
in predsednik Strokovnega sveta Inštituta IRDO