Uvod
Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS je zahteven zgodnji petelin v slovenski poslovni praksi. Poskuša uveljaviti družbeno odgovornost kot primerno celovit družbeno-ekonomski odnos, poslovno politiko, strategijo, taktiko in prakso ter osebno bistveno vrednoto ljudi, vse do preraščanja od vrednote nekaj posameznikov in kulture manjših skupin naprednih široko razmišljajočih oseb in njihov organizacij v prevladujočo etiko in normo, ker se poštenost poslovno in družbeno-ekonomsko ter osebno splača. Kolegi, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi, in kolegi, ki se trudijo/trudimo za razvoj družbene odgovornosti, to delamo že kar dosti let in smo svojemu trudu pred tremi leti dodali HORUS. To je dve leti prej, kot se je mednarodna skupnost odločila, da dopolni že obstoječe mednarodne dokumente o družbeni odgovornosti z revolucionarnimi novostmi, ki pa še morajo preiti iz razvojne faze invencije, sugestije in potencialne ne-tehnološke inovacije v še ne doseženi fazi - inovacije, torej v praksi dokazane koristi uporabnikov, in difuzije, torej širjenja inovacije v prakso mnogih, v idealnem primeru vseh.
Družbena odgovornost ima danes dosti več vsebin, kot jih je imela nekoč, ko so jo omejevali na dobrodelnost. Po dolgih letih raziskovanja in usklajevanja so znanstveniki, drugi strokovnjaki, sindikalisti in politiki iz 90 držav bistvo družbene odgovornosti zajeli v mednarodni (a ne obvezni, ampak svetovalni) standard o družbeni odgovornosti ISO 26000. Vseh sedem bistvenih tematik namreč povezujeta dva bistvena pojma iz teorije sistemov: (1) soodvisnost in (2) celovit pristop. Ozadje je očitno: kdor se počuti neodvisen, npr. kot politični ali gospodarski ali družinski monopolist, enostransko zlorablja ljudi okrog sebe in naravne pogoje za obstoj ljudi, pa tudi deluje po zgolj ozkih in kratkoročnih merilih uspešnosti, dosti verjetneje kot tisti, ki iz praktičnih razlogov upoštevajo etiko soodvisnosti. Toda slednji se dosti bolj kot 'neodvisni' vnaprej otresejo problemov in stroškov, ki jih povzročajo stavke, nadomeščanje izgubljenih poslovnih partnerjev, zdravljenje ljudi in narave, nadomeščanje izgubljenega renomeja ipd. To dejstvo je lažje videti z izračunom po oportunitetnih stroških, ki pa žal niso vidni v običajnih računovodskih poročilih.
Sedanja globalna družbeno-gospodarska kriza je očitna posledica enostranskosti, vgrajene v 'popolno vero v trg', saj so desetletja izkušenj z neo-liberalno ekonomsko teorijo pripeljala do monopolov namesto do konkuriranja za vse poslovne sisteme. Tudi državne vlade so bolj običajno pristranske in monopolistične, namesto da uveljavljajo celovit pristop in etiko soodvisnosti vseh tematik družbene odgovornosti, organizacij in ljudi. Tako se družbena odgovornost (na osnovi številnih ukrepov, za katere tu nimamo prostora) kaže kot pot iz slepe ulice sodobnega neoliberalnega gospodarstva. Tudi grozljive višine državnih dolgov velike večine držav so posledica pomanjkanja družbene odgovornosti. Še posebej zanimivo je, da je kapitalizem prevladal, ko in ker sta fevdalizem in sužnjeposestništvo pozabila na družbeno odgovornost, četudi so jo vse religije zahtevale tisočletja. Sedanja gibanja, kot je 'Zasedimo Wall Street', torej zahtevajo družbeno odgovornost namesto zlorab množic v korist drobne manjšine, podobnih tistim v fevdalnih in sužnjeposestniških časih. Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS, podeljena že tretje leto, je torej povsem skladna s svetovnim reševanjem človeštva pred propadom. Doslej je namreč vsako pretirano naraščanje enostranskosti namesto celovitosti vodilo v vojne. Dilema torej je jasna: ali družbena odgovornost ali nevarnost bankrota vsega sveta in hude svetovne vojne.
zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej,
predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus
in predsednik Strokovnega sveta Inštituta IRDO |
