Horus Slovenska nagrada za družbeno odgovornost
Predstavitev projekta
Organizator in partnerji
Predstavitev nagrade
Ocenjevalna komisija
Predstavitev finalistov
Končno poročilo Ocenjevalne komisije
Program podelitve
Pokrovitelji podelitve
Zahvala
Kolofon
 
 

Zbornik finalistov
2020

 

Družbena odgovornost in HORUS v razmerah medicinske, gospodarske in družbene krize z novim virusom leta 2020

Kot veste, je HORUS nagrada za mnogo vrst prakticiranja družbene odgovornosti v Sloveniji. Ne gre samo za družbeno odgovorna podjetja, s katerimi se je zamisel porodila. Potem smo dodali družbeno odgovorne novinarje, pa druge posameznike, pa družbeno odgovorne akcije, zlasti projektnega tipa, pa nevladne organizacije. Število prijav je vedno bilo manjše od števila organizacij in posameznikov, ki bi morda priznanje dobili ali vsaj zaslužili, če bi zanj kandidirali na pobudo kogar koli, tudi sebe.

V letu 2020 so razmere bistveno drugačne kot zadnja leta. Vse človeštvo je, kot nas obveščajo slovenski in mednarodni viri vsak dan, blokirano zaradi pandemije novega virusa, ki ga doslej nismo poznali niti medicinski niti gospodarski niti družboslovni niti naravoslovni znanstveniki, vključno z mikrobiologi. Znanost seveda sploh ni znanost, če ve, s čim se ukvarja, še manj pa je znanost, če pozna rešitev; o obojem sme imeti samo slutnje. Z njimi si praktiki, ki jim znanost daje podlage za smiselno ravnanje, seveda ne morejo veliko pomagati. Morajo se znajti sami. Brskajo po svojih izkušnjah, iščejo podobnosti med nekdanjimi in sedanjimi dogajanji.

Kaže, sklepamo kot laiki iz obvestil za javnost, da so medicinski znanstveniki in praktiki uspešno zaznali, v katero smer naj se trudijo. Bravo. Zaslužili bi si HORUS. Vendar ni krivica ali zavist ali nepoštenost, da ga ne dobijo – letos. Nihče jih ni predlagal in nihče jih ni mogel niti utegnil predlagati. Njihov izjemni in izjemno uspešni napor je še v teku. Zanj jim zdaj izrekamo priznanje, enakovredno temu, da bi jim že zdaj podelili HORUS.

Ali bi HORUS smela ali celo morala dobiti Vlada RS? O tem ne zmoremo, ne znamo in ne upamo odločati. Imamo pač vtis, da Vlada RS ukrepa podobno kot večina vlad po svetu in pravilno, ker očitno nastopa v javnosti s svojo avtoriteto oblasti, da se medicinske strokovne odločitve lažje uveljavijo, česa več pa iz strokovnih razlogov najbrž ne zmore. Na medicinske strokovne predloge za odločitve mora – po svojem položaju in vlogi izvršne oblasti – navezovati ekonomske strokovne predloge za odločitve. Povezovanje obojnih nujnosti ima nujno posledice za veliko naslednjih let, ko bo treba sedanja 'darila', namenjena za ohranitev delovnih mest in delovanja gospodarskih in družbeno službenih organizacij, vključno s pokojninami, plačevati. Država sedanje vire pač nujno črpa iz zadolževanja, torej v breme občanov. Na razpolago pač ima samo dva pripomočka – dolgove in davke, s katerimi pokriva dolgove, tretjega ni. (Pri tem pojem Vlada ne zajema samo izvoljenih članov vlade, ampak tudi parlament, vladne službe in organe na lokalnih, državnih, meddržavnih in globalnih ravneh.)

Vse vlade na svetu, o katerih smo kaj prebrali, bi smele dobiti HORUS, ker so zmogle opustiti dogmo, da se država ne sme nič vmešavati v gospodarstvo. Zaradi te dogme je 85 % svetovnega gospodarstva pod oblastjo drobnega delčka enega odstotka ljudi. Ta dogma omogoča, da letos ne bogatijo samo zelo inovativni, kot na primer izumitelj in lastniki programa za stike po spletu 'Zoom', ki bogatijo upravičeno, ampak tudi nekaj najbolj bogatih od prej, pa tudi taki, ki bogatijo s hudim izkoriščanjem zaposlenih, ki jim ne dovolijo sindikalnega organiziranja in s tem pogajanja o pravicah zaposlenih. Taki ne bogatijo upravičeno, ker ne upoštevajo, da je 85 % virov za njihove dobičke v sposobnosti in aktiviranju sposobnosti njihovih zaposlenih; ne tvegajo samo lastniki kapitala v obliki opreme in financ, ampak tudi lastniki delovne sile in njihove družine. Zato njim HORUS ne pripada.

Nikakor ne bi pripadal HORUS niti zaslužkarjem, ki so svetovne zvezde zabavnega sveta – na primer športnikom, filmskim igralcem, glasbenikom in podobnim dragocenim in enkratnim ljudem –, če ne zmorejo upoštevati, da ne rešujejo milijonov človeških življenj oni, ampak sto ali tisoč krat slabše plačani znanstveniki in medicinci. Taki zaslužkarji bi brez finančnih težav podarili tudi po sto in več milijonov evrov ali dolarjev ali funtov.

Lahko pa bi HORUS dobili slovenski in drugi občani, ki zmorejo prenašati neudobna navodila, ki jih v obliki vladnih predpisov dobivajo od svojih vlad. Ubogljivo se ne družijo, se odpovedujejo skrbi za zdravje v obliki športa, nosijo 'nagobčnike', živijo v karanteni ali se sami izolirajo, čakajo na odložene zdravniške posege itd. Poleg tega s svojo izbiro, kadar kupujejo, kažejo, kako zelo se razlikujejo nujni in manj nujni nakupi. Kažejo tudi, kako zmorejo prenesti življenje z zmanjšanimi ali zelo zmanjšanimi, celo do tekoče ničle zmanjšanimi prejemki, torej hude težave.

Izmed poklicev, omenjenih doslej, in niso samo službe, ampak poklici v izvirnem pomenu besede, bi zaslužili HORUS za leto 2020 (upajmo, da ne tudi za prihodnja leta) tudi novinarji (kar pomeni vse, ki skrbijo, da izvemo, kar se dogaja bistvenega). Nimajo pravice nehati delati. Biti morajo in zmorejo biti povsod, da obveščanje bralcev, gledalcev in poslušalcev ne popušča, kaj šele zamre.

Če se še kdo počuti prezrt, se opravičujemo. Ni se zgodilo namenoma.

V Mariboru, 3. decembra 2020

Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega in Raziskovalnega sveta Inštituta IRDO in Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus
in
Mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO